Gamification / Igrifikacija

Najprej definicija, ki jo najdemo v priljubljeni spletni enciklopediji:

Igrifikacija (angleško gamification) pomeni uporabo načinov razmišljanja v igri in mehanizmov igre v neigralniškem kontekstu z namenom aktivnega sodelovanja igralca v reševanju določenega problema in povečanju igralčevega prispevka. vir

Učitelji že dolgo vedo, da se učence lahko skozi igro nauči mnogo z mnogo manj truda, kot pa z nekaterimi klasičnimi
oblikami učenja.

Igrifikacija (pojavlja se tudi beseda poigrenje) je torej postopek (postopki) s katerim nekatere mehanizme igre prenesemo na drugo področje (v našem primeru največkrat izobraževanje) z namenom olajšanja “prehoda znanja v njihove glavice”

Enostaven primer uporabe je recimo učenje novih besed v tujem jeziku s pomočjo igre “spomin”. Namesto drdranja novih besed brez konca in kraja, se učenec lažje loti dela v obliki igre, kjer tuje besede povezuje s sličicami na drugi ploščici.
Ko doseže določeno število točk, napreduje na nov komplet ploščic. Tak pristop uporablja silno uspešna mobilna aplikacija za učenje tujih jezikov Duolingo.

Če v razredu klasično spraševanje spremenimo v kviz (po možnosti še s polovičko in glasom ljudstva, ravnateljica pa naj predstavlja izhod v sili 😉  bomo vsaj za nekaj časa pridobili pozornost in s tem spremljanje informacij na drugačnem nivoju.

Zbiranje pik s pravilnimi odgovori, enkraten Jolly, ki ga lahko učenec vnovči enkrat v letu, ko ne želi biti vprašan, lestvice uspešnosti s šaljivim prizvokom, ki kažejo na stopnjo napredovanja v določeni snovi, so vse elementi znani iz podočja iger.

Igrifikacija pa ni namenjena samo učenju mladih. Elementi igre se pojavljajo tudi v vsakdanjem svetu odraslih – pomislite na zbiranje nalepk za posodo in odeje pri trgovcih, priljubljena spletna aplikacija z zemljevidi (Google Maps) je uvedla elemente igre (oznake, napredovanje, kvizi) z namenom preverjanja zbranih podatkov s prve roke – lokalnimi prebivalci.
Z namenom promocije gibanja so elemente igrifikacije dodali tudi v priljubljeno igralno konzolo Wii, ki uporabnike nagovarja k rednim vajam s podeljevanjem točk in nagrajevanjem, ko dosežejo zadane cilje. (in spreminjanjem oblike možička ali deklice, ki predstavlja tistega, ki telovadi pred zaslonom)

Pogosto vodilo igrifikacije je povečanje priljubljenosti obstoječih nalog – da delujejo bolj “igrivo”, da jih sprejmemo kot igralni problem, ki ga lažje / raje rešujemo.
Učitelji bodo vedeli povedati, da vaja dela mojstra, če le mojster dela vajo.
Prav tu vidimo srž igrifikacije – če vaja ni (vedno) dolgočasna, če njen večji smisel postane del strateške igre, smo na dobri poti, da bo vračanje k vaji malce lažje, z malce manj odpora …

… prihodnjič pa več o igrifikaciji v Moodlu.