Veliko Slovencev in Slovenk igra squash, tako, med tednom, da si po naporni službi malo zbistrijo glavo in razmigajo svoje telo. A le malo je takih v Sloveniji, ki želijo v tem čudovitem športu narediti športno kariero. Ena izmed njih je 22-letnica Pika Rupar, ki igra za Squash klub Škofja Loka.
Gospodična Pika, povejte prosim našim vnetim sledilcem športnega portala Rezultat.si, kdo vas je navdušil za treniranje specifičnega, premalo atraktivnega športa, kot je squash?
Potem, ko sem v mladih letih trenirala odbojko in ritmično gimnastiko in ker smo športna družina, sta me moja starša želela vpisati v klub, kjer je glavni rekvizit lopar. In tako sem se vpisala v teniški klub, v katerem je moj stric Žiga Rupar deloval kot trener. Vse je bilo super, na začetku sem uživala v tenisu, a igranje tenisa poteka zunaj na soncu, kar mi ni bilo všeč. Po moji »najstniški muhavosti« sem hodila gledat igranje squasha, zato smo nato doma iskali alternativo, moj oče je poznal predsednika lokalnega kluba in pristala sem v tem nadvse zanimivem športu.
Squash se je začel razvijati sredi 19. stoletja v Angliji, nam lahko zaupate vaše prve korake v tem športu, katero mesto ste osvojili na prvem državnem prvenstvu?
Vsako športno prvino, ki sem jo preizkusila, sem se osnove zlahka naučila, to sem imela nekako v krvi a tukaj je bilo povsem drugače. Čeprav sem imela že teniško predznanje moram priznati, da pri squashu prva dva meseca nisem sploh zadela žogice, vse si me zdelo tako hitro, moj takratni trener Gregor Kustec me je kmalu prijavil na državno prvenstvo in seveda vse dvoboje sem izgubila. Takrat sem bila stara 13 let in sem si rekla, tole igro se moram naučit, ne bom se predala.
Tvoja mlajša sestra Živa je tudi uspešna športnica, ali mogoče kdaj trenirata skupaj, opravita kakšen kondicijski trening skupaj?
V bistvu ne, ker ona mora pri nogometu veliko teči in ko trenira kondicijski trening opravi do 15 kilometrske dolge teke, za mene je dovolj razdalja do 5 kilometrov. Sva pa v času Covida veliko skupaj trenirali, ko skupinskih treningov po klubih niso bili dovoljeni. Danes se težko usklajujeva, ker živa ima drugačen urnik treningov kot jaz, vidiva se le doma.
Že v od začetka igrate za en klub, to je Squash klub Škofja Loka, mi lahko poveste kaj več o njem?
Squash klub Škofja Loka je eden izmed največjih klubov v Sloveniji, tako po moči njihovih igralcev in igralk, kot tudi po organizaciji, to je klub državnih squash prvakov.
Kako v vašem športu potekajo državna prvenstva, državne lige?
Klub oziroma squash center v Sloveniji prijavi zvezi turnir za jakostno lestvico, zveza tak turnir odobri in nato se izpelje turnir, v letu po celi Sloveniji poznamo 8 takih turnirjev, na katerega se lahko prijavijo vsi igralci, tudi tisti, ki rekreativno igrajo squash. Na teh turnirjih se delijo točke, ki ti potem pomagajo za žreb na državnih prvenstvih, več točk imaš, bolj ugoden je žreb ter pri reprezentanci. Da si zaslužiš mesto v reprezentanci moraš sodelovati na vsaj štirih turnirjih od teh osmih. Kot dvakratna zaporedna državna prvakinja mi prinese točke, da se lahko udeležim PSA prvenstev v tujini.
Katere države prednjačijo po kvalitetnih squash igralcih in igralkah?
Trenutno najboljše igralke in igralci prihajajo iz Egipta, potem so tukaj močni Angleži, Američani, Francozi.
Glede na to, da punc ni veliko, ki bi igrale kvaliteten squash, imaš potem v dvoboju pretežno fante za kvalitetni trening, koliko treningov imaš na teden?
Igram tudi s puncami vendar je moj normalni trening, da imam za sparing partnerja fanta, ki je boljši, to mi več pomeni, da sem potem tudi jaz boljša. Če pa je nasprotnik slabši kot jaz, potem jaz igram samo določene squash udarce žogice, medtem, ko fant igra normalno. Treniram 6 dni na teden, včasih tudi dvakrat na dan, odvisno, kako se s trenerjem domeniva. Moj trener je Žiga Rupar, ki je tudi moj stric. Vmes študiram medicino v Ljubljani, tako, da po novem treniram na Vincarjah v Mini hotelu ali pa v Ljubljani.
Vaš naslednji turnir je PSA Chalenger turnir v Londonu, ki se začne jutri, nam kaj več lahko poveste o tem turnirju?
Turnirji v tujini so organizirani in razdeljeni v Satelit, Chalanger in World Tour. Satelit turnirji so bolj manjši turnirji, jaz se lahko s svojimi »jakostnimi točkami«, ki sem jih pridobila na Satelit turnirjih, udeležujem boljših turnirjev, Chalanger turnirjev, kjer je višji nagradni sklad. World Tour turnirji so turnirji za najboljših 50 na svetovni lestvici.
Kam vaš žene naprej v Squashu, kakšen je vaš cilj?
Rada bi prišla na Olimpijske igre v Los Angeles 2028, tam bo squash prvič predstavljen širši javnosti. Kvota igralk za OI bo zelo majhna, tako, da se bo treba res potruditi, trenirati in samo trenirati, mogoče mi pa uspe.
Za konec intervjuja bi se rada komu še posebej zahvalila, da te spodbuja na tvoji športni poti?
Najprej bi se zahvalila družini, mami in očetu, ki me podpirata, podjetju mojega očeta, Advocatus Pivovarna, lokalno kraft pivo iz Sv. Duha, stricu in trenerju Žigu Ruparju ter Mini hotelu v Vincarjah, kjer tudi treniram.
Za konec lahko povemo še to, da je squash odličen šport, kjer v uri res popolnoma razgibaš telo in duha, če pa imate željo, da bi hoteli kaj več, pa vas Pika vabi v Mini hotel v Vincarje pri Škofji Loki, kjer vas bodo v Squash klubu Škofja Loka naučili vse, da boste morda v prihodnosti državni prvak, saj veste v tem klubu so doma državni prvaki.
