Ko sem prejšnji teden službeno pokrival 35. pokal mesta Kranja v kegljanju, pokal, na katerem sem mnogo let nazaj tudi sam prejel priznanje, mislim, da za 3. mesto med mladinci, sem spremljal nastope ženske reprezentance na enem izmed najbolj uveljavljenih mednarodnih turnirjev pri nas.
Kot članica ženske reprezentance je na novem kegljišču v Kranju nastopila Lea Drnovšek, mlada 23-letna igralka iz Zasavja, ki že vrsto let igra za kamniški kegljaški klub Calcit. V Kranju je Lea odlično kegljala in svoj nastop končala s svojim osebnim rekordom in prav tako rekordom kranjskega kegljišča, 647 podrtih kegljev. V nadaljevanju vam predstavljamo mlado Leo, steber prve ekipe Calcita iz Kamnika.
Lea Drnovšek, povejte nam, od kod prihajate in na kaj ste ponosni v svojem privatnem življenju?
Prihajam iz Zagorja ob Savi. Vesela in ponosna sem, da sem lansko leto uspešno diplomirala na višji ekonomski šoli v Ljubljani, trenutno delam preko študentskega servisa, z novim letom pa me čaka tudi redna zaposlitev.
Je bilo kegljanje vaš prvi šport s katerim ste se začeli športno udejstvovati in kdo vas je navdušil?
Kegljanje ni bil moj prvi šport. Pred tem sem pet let trenirala rokomet, eno leto skupaj s kegljanjem, potem pa sem se na koncu odločila samo za kegljanje. S kegljanjem sem začela v četrtem razredu osnovne šole. Za kegljanje me je navdušil sošolec, ki je v razredu velikokrat pripovedoval o svojih tekmah in kegljanju. Potem pa je našemu razredu prišel predstavit kegljanje še trener lokalnega kegljaškega kluba. Že takoj naslednji dan sem odšla na prvi trening in vedela, da je to šport, ki ga želim trenirati in v njem vztrajam še danes. Sem pa kasneje izvedela, da se je moj pradedek prav tako ukvarjal s kegljanjem.
Ko sem se jaz v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ukvarjal s kegljanjem, so me sošolci velikokrat zbadali, zakaj pa treniraš kegljanje, saj to je šport, ki se igra v »gostilnah«.. Ste vi imeli kdaj podobne izkušnje?
Na srečo nisem imela podobnih izkušenj, sem pa pogosto dobila vprašanje »Kaj treniraš«, saj kegljanje pri nas ni najbolj prepoznaven šport oz. ga večina res pozna kot gostinski šport. V vseh letih šolanja, sem imela kar nekaj predstavitev na temo kegljanja in tako vsaj malo bolj predstavila kegljanje. Želim si, da bi ljudje bolje poznali kegljanje in spremenili svoj pogled na ta šport.
V letih kegljaškega učenja ste najbrž dosegli nekaj dobrih rezultatov, katero leto vaše športne kariere bi izpostavili in kdo je bil vaš prvi trener, ki vas je naučil kegljaških veščin?
V vseh teh letih se je nabralo kar nekaj odličnih rezultatov. S kegljanjem sem začela pri 9. letih, tako da sem kar dolgo igrala na vseh državnih prvenstvih, kjer sem nabrala kar lepo število medalj. Večkrat sem bila državna prvakinja, tako posamezno, kot tudi v dvojicah in ekipno. Posebej pa bi izpostavila sezono 2020/2021, ki je bila moja najuspešnejša sezona do sedaj in sem bila tudi izbrana za mladinko leta. Svojo kegljaško pot sem začela v kegljaškem klubu Dormeo v Zagorju, moj prvi trener pa je bil Vid Ojsteršek, s katerim sem sodelovala kar nekaj časa in dosegla res lepe rezultate. Tukaj pa želim poudariti tudi, da sem imela to čast, da me je nekaj let treniral Lado Gobec. Lado me je opazoval že, ko sem kot majhna deklica tekmovala v kategoriji dečki in deklice, ter mi ob vsakem srečanju povedal, da želi, da se pridružim njihovemu klubu. Lado mi je v kratkem času dal ogromno in vedno bo velik del moje kegljaške poti.
Opišite mi, zakaj ste se odločili zamenjati klub, saj Celje je bil center ženskega kegljanja in kako ste se potem znašli v Kamniku?
Za prestop v kegljaški klub Calcit Kamnik sem se odločila sama. V kegljaškem klubu Celje, katerega članica sem bila od leta 2017 naprej, sem po smrti Lada Gobca ostala brez trenerja, kar se je zelo poznalo na mojih rezultatih. Ker sem želela še napredovati in dosegati odlične rezultate, je bil prestop edina možna rešitev.Moj prvi trener v Kamniku je bil Franci Grubar, kasneje pa je vlogo trenerja prevzel Franci Spruk. V Kamniku sem torej od leta 2020 naprej in skupaj v prvi ženski ekipi snujemo kegljaško pravljico, ki še vedno traja.
Kako se počutite v Kamniku? Ženska ekipa je, kakor vidim prava ekipa, dobro se razumete, kajne?
V Kamniku sem sedaj že skoraj šest let in res se počutim odlično. Ekipa me je že na samem začetku tako lepo sprejela in res smo se skozi vsa ta leta povezale in nismo samo soigralke, ampak tudi zelo dobre prijateljice. Res sem vesela, da se tako dobro razumemo in prepričana sem, da je to eden glavnih razlogov za vse to, kar smo dosegle, seveda poleg rednih in resnih treningov.
Najbrž ste se v Calcitu Kamnik veliko naučili, na stezah in zunaj njih?
Naučila sem se ogromno, predvsem pa sem v tem klubu pridobila ogromno izkušenj, predvsem na večjih mednarodnih tekmovanjih. Komaj čakam, da vidim, kaj vse me še čaka na moji kegljaški poti.
Kakšne cilje imate v karieri, do kam seže vaš kegljaški pogled?
Za svojo kariero imam še kar nekaj neizpolnjenih ciljev, vendar verjamem, da lahko z vztrajnostjo in resnimi treningi dosežem prav vse, kar sem si zastavila.
Imate morda kakšnega vzornika, vzornico? Jaz sem imel čast igrati z mojim vzornikom, Borisom Urbancem.
Moj velik vzornik je Uroš Stoklas. Imam to srečo, da ga poznam osebno, saj oba prihajava iz Zasavja. Dokazal je, da se lahko doseže vse, tudi tisto, kar se zdi nemogoče, če v to dovolj verjameš in si pripravljen trdo delati za to. Najbolj pa me je navdušil z vsemi svojimi projekti, zaradi katerih je kegljanje postalo bolj prepoznavno.
Lea, za konec intervjuja reciva še komu bi se zahvalili, da vas na vaši kegljaški poti podpira že od samega začetka?
Kot prvo se želim zahvaliti svoji družini, za vso podporo v vseh teh letih, za vsa prilagajanja mojim tekmam, za vožnje in čakanja na vseh treningih in, da so vedno verjeli vame. Rada pa bi se zahvalila tudi vsem trenerjem in posameznikom, ki so mi na kakršen koli način pomagali in mi še vedno pomagajo na moji kegljaški poti.
Lea Drnovšek, sledim vam ter rezultatom ženske ekipe Calcita Kamnik, katere pomemben del tudi ste. Želim vam dolgo kegljaško kariero, da se vam bo zastavljen cilj izpolnil in za konec se strinjate če rečem, da je vaša skromnost, lepa čednost. Srečno
Foto: arhiv Lea Drnovšek ter Gorazd Kavčič/rezultat.si
