Po koncu kegljaške sezone 2025/26 smo se pogovarjali z eno najbolj perspektivnih slovenskih igralk, večkratno državno prvakinjo ter mladinsko svetovno prvakinjo. Kamničanka Tea Repnik nam je zaupala svoje kegljaške začetke in kaj vse ji je uspelo doseči v pravkar končani sezoni.
Ne dolgo nazaj ste upihnili 24. svečko na torti, kdaj in kako ste se sploh srečali s kegljanjem, športom kot takim, mesto Kamnik iz katerega prihajate je močan predvsem v drugih športnih panogah?
V osnovni šoli sem vedno želela nekaj trenirat, preizkusila sem se v odbojki, ki je paradni kamniški šport, pa se nisem najbolje počutila. Po priporočilu znancev sem se odločila preizkusiti še v kegljanju. In sem kot učenka 6. razreda osnovne šole odšla na prvi trening in sem še do danes ostala zapisana temu, za nekatere ne preveč atraktivnemu, športu. Zame je kegljanje odličen individualni šport, v katerem spoznaš svojo duhovno in fizično plat skozi leta. Poleg kegljanja sem v osnovni šoli hodila še na športno plezanje in atletiko. Vendar sem na prehodu v srednjo šolo slednja dva športa opustila in se prepustila samo kegljanju. Priporočam vsakomur, da se vsaj preizkusi v njem.
Kdaj ste dobili občutek, da vam kegljanje leži, da boste v prihodnosti krojili državni in mednarodni kegljaški vrh?
Kegljaška mladina ima vsakoletna državna prvenstva, vendar je teh tekem premalo. Da dobimo izkušnje in kilometrino, moramo igrati pogosteje. Se spomnim, da sem igrala za drugo ekipo Calcita, ker pa sem dosegala odlične rezultate, sem začela igrati za prvo ekipo, ki je igrala v prvi kegljaški ligi. Ko si še mladinec oziroma mladinka, lahko igraš dve tekmi za dve različni ligi v enem koncu tedna, ko postaneš član, moraš odigrati samo eno tekmo v enem koncu tedna. Zame je bil to kar zahteven tekmovalni ritem, pridobivala sem veliko na samozavesti, kar je pomembno. V moji bivši sotekmovalki Noemi Živković sem za časa igranja za mlajše selekcije Calcita iz Kamnika našla tudi navdih, ona mi je bila velika vzornica. Ker sem dosegala dobre rezultate, sem dobila še vpoklic v reprezentanco in takrat sem pri sebi začutila, da je in bo kegljanje šport, katerega bom igrala vse življenje. Pri tem bi poudarila še na eno lastnost, ki jo imam, to je, da zelo uživam v igri. Moji najbližji doma so me pri tem podpirali in spodbujali.
Kaj vam pomeni kegljanje kot šport ter kaj bi morali spremeniti, da bi povzdignili kegljanje na višjo raven, da bi bil bolj prepoznaven?
V kegljanju zelo uživam, spoznala sem veliko ljudi, prijateljev in prijateljic, vse nas združuje en cilj, kako s kroglo podreti največ kegljev in to je čar tega športa. Ko skupaj potujemo na tekme, smo kot ena velika družina in ko nekomu igra ne steče, stopimo skupaj in si pomagamo, da pridemo do željenega rezultata. Mogoče je res kegljanje na prvi pogled nezanimiv in neatraktiven šport, za dobro igranje ne potrebujete atletske postave, v tem individualnem športu boste predvsem spoznali sebe, svojo psihološko ter fizično plat ter ob pravilnem učenju in konstantnih treningih boste lahko dosegali zavidljive rezultate. Na drugo vprašanje bi odgovorila, da bi naša krovna organizacija morala dati več poudarka na prepoznavnosti športa, da bi določene tekme državnega prvenstva morali v živo spremljati na naših malih zaslonih in ne samo na enem youtube kanalu, za katerega vedo samo veliki poznavalci tega športa. Potrebno bi bilo povabiti gledalce, naj spremljajo tekme v živo in ne iz domačega naslonjača.
Spregovoriva še par besed o vaši poti na SP na Slovaško maja 2024, kjer ste v kategoriji mladink premagali vse in postali svetovna mladinska prvakinja med posameznicami?
Pred samim prvenstvom sem bila v širšem krogu za morebitno medaljo, še z daleč nisem bila ena od kandidatk, tako, da sem malce presenetila. Presenetila predvsem v tem smislu, da sem v prvi skupini, ko sem tekmovala, naredila zelo dober rezultat, 633 podrtih kegljev, katerega kasneje nobena ni presegla. Še najbolje, na vsega 1 kegelj, se je približala kandidatka za naslov, Madžarka Luca Kis Horvath. Seveda sem imela cilj osvojiti vsaj eno od medalj, na koncu mi je to tudi uspelo in še sedaj sem presrečna tega naslova. Priprave celotne reprezentance so bile na vrhunskem nivoju, igrali smo veliko na Hrvaškem, pri klubu iz Zaprešića, kateri naj bi imeli podobne steze kot na svetovnih prvenstvih. Upali smo najprej na vsaj žensko ekipno medaljo, a se nam na koncu ni izšlo.
Kaj vam pomeni ta naslov, katerega uspe osvojiti le majhnemu številu igralk v njihovi karieri?
Res sem si zelo želela, da v svoji karieri osvojim medaljo med posameznicami, to veliko šteje. Vedno sem osvojila ekipno medaljo na mednarodnih prvenstvih, nikoli pa med posameznicami. In na koncu je bila še zlate barve, res zlata vredna medalja in ponosna sem nase, da mi je uspelo.
Sedaj prvo sezono igrate za hrvaški klub KK Mlaka, kako ste se ujeli z ostalimi igralkami v klubu?
Zame je bil ta preskok s slovenske lige v hrvaško ligo res velika stvar, prej sem že vrsto let igrala za Calcit Kamnik in z uspešnim igranjem osvojila praktično vse, kar se je osvojiti dalo. Kot vsakega normalnega kegljača oziroma kegljačico tudi mene zanima tujina, da se preizkusim v njihovi državni ligi, kjer je veliko odličnih kegljačic. V hrvaški ligi je večje število kakovostnih ekip kot pri nas, seveda najprej sem igrala malce zakrčeno, zame je bilo vse novo – ekipa, ljudje, kegljaški centri. V pomoč mi je bila moja sotekmovalka Brigitte, ki je že nekaj let na Hrvaškem. Dokaj hitro sem se morala navaditi njihovega tempa, sedaj po zaključku prvenstva lahko rečem, da sem že tista prava Tea.
Je trenutno v hrvaški državni ligi veliko Slovenk, kdo je vas pripeljal do Mlake?
Mislim, da so trenutno štiri igralke, poleg mene in Brigitte Strelec Juvančič, ki igrava za KK Mlako, sta tu še Sara Rovtar in Tina Mržljak. Mene je opazil njihov trener Tonči Mikac, potem ko je po eni tekmi v Sloveniji stopil do mene in me vprašal, če bi bila pripravljena priti na Reko. Po kratkem premisleku sem se odločila za mojo prvo pot v tujino.
Kakšni so vaši cilji v prihodnosti, kaj si želite osvojiti, doseči?
Glede na to, da sem že v preteklosti postala mladinska svetovna prvakinja, si želim naslova tudi v članski konkurenci. Naslov med posameznicami mi pomeni veliko več kot v tandemu ali z ekipo, lažje se dokazuješ in imaš večjo vrednost za igranje za boljšo ekipo in v bolj kakovostnem tekmovanju, v tistem trenutku si sam na najvišji stopnički in tega ti ne more vzeti nihče.
Pravkar ste končali hrvaško prvenstvo, kako ste zadovoljni z izplenom in predvsem kako ste bili uspešni v zaključnih bojih v letošnji ligi prvakov?
Z letošnjimi sedemnajstimi zmagami in enim porazom smo osvojile hrvaško prvenstvo, že devetič zapored. Sem zelo vesela, da sem lahko del tega uspeha. Naslov nam omogoča, da lahko nastopamo v prihodnje na največjih ekipnih klubskih tekmovanjih, v tem primeru na svetovnem pokalu. Tekmovanje bo v oktobru tega leta prav tako v Brčkem. Sama sem v zadnjih nekaj krogih ujela ritem in igrala zelo sproščeno, zelo sem bila zadovoljna s svojo igro. V ligi prvakov smo zasedle 2. mesto, najprej smo dobro odigrale polfinalno tekmo proti SK FWT Composites Neunkirchen in jih premagale s 6:2. V čast mi je, da sem del ekipe, kjer vse igralke grizemo za vsak kegelj, še posebej če nekomu igra ne steče tako kot bi morala. Finale smo odigrale na zares visokem nivoju, izgubile smo za pičlih 19 kegljev. Naš ekipni polfinalni rezultat, 3791 podrtih kegljev, je bil najboljši ženski rezultat na turnirju, marsikatera moška ekipa tega rezultata ni dosegla, to si štejemo v čast. Do konca kegljaške sezona nas, ekipo KK Mlaka, čaka še nastop v hrvaškem pokalu.
Tea Repnik, hvala vam za vašo predstavitev, želimo vam uspešno kegljanje v prihodnje, razveseljujte nas z vašimi dobrimi rezultati na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih, v ligi prvakov ter hrvaškem ligaškem tekmovanju. Srečno!
Besedilo in foto: Gorazd Kavčič ter fotografije arhiv KK Mlaka (12-13) in Arena Bakarni (10-11)
