Tretjo tekmo Državnega prvenstva v lovu rib z umetno muho oz. muharjenju je na Savi Bohinjki gostila Ribiška družina Bled. Zmagal je aktualni državni prvak Matjaž Tirovič in domača ekipa.
Muharjenje kot oblika športnega ribolova ima sicer že dolgo tradicijo, predvsem na Gorenjskem, kjer so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja začela tudi prva neuradna tekmovanja. Navdušenje se je nato razširilo na skoraj vso Slovenijo in oblikovalo se je neuradno državno prvenstvo, nato pa se je v poznih devetdesetih tudi uradno, torej v okviru Ribiške zveze Slovenije, oblikovala muharska tekmovalna komisija in leta 1999 so se “muharji” prvič pomerili na Državnem prvenstvu v muharjenju. Leta 2006 je Slovenija gostila Evropsko prvenstvo, leta 2012 pa tudi Svetovno prvenstvo v muharjenju.
V sedemindvajsetih letih so tekmovalci na tekmovanjih po vsej Sloveniji od Gorenjske do Štajerske, Dolenjske in Koroške doživeli že marsikaj, tudi s širšega vidika vremenskih in družbenih sprememb. V Radovljici so se umikali kolonam raftarjev, na Jesenicah med prvim tekmovanjem po zimi našli utopljenca, se zgražali nad onesnaženostjo reke Meže, pod ukrepi tekmovali v času epidemije koronavirusa, zaradi poplav leta 2023 skrajšali prvenstvo, včasih pa jih je vreme presenetilo šele sredi struge. Ob napovedi slabega vremena ali previsokem vodostaju organizatorji tekmovanje sicer prestavijo ali odpovedo, mnogi pa se še spominjajo tekme na Jesenicah, na kateri so v aprilskem dežju, ki je prehajal v sneg, tekmovalcem zmrzovale vrvice in s klobukov visele ledene sveče. Tudi letošnje tekmovanje na Bledu je bilo prestavljeno.
Trasa Save Bohinjke v Ribnem pri Bledu je stalna postaja ribiške karavane. Ker je ves petek, dan pred tekmovanjem, deževalo, so zaradi visokega vodostaja tekmovanje prestavili na nedeljo. V sončnem vremenu, a še vedno dokaj visoki Savi Bohinjki, se je tekme udeležilo 35 tekmovalcev. V prvenstvu sicer tekmuje 36 tekmovalcev, razvrščenih v osem ekip in štiri posameznike. Prihajajo iz ribiških družin (RD) Bled, Medvode, Šempeter (dve ekipi), Celje, Ajdovščina, Mozirje in Tolmin. Od leta 2014 tekmujejo po pravilih FIPS-Mouche, Mednarodne zveze športnega muharjenja. Trasa je razdeljena na 18 sektorjev, dolžine 100 metrov, v vsakem sektorju pa ribari en sam tekmovalec, ki ima tudi svojega sodnika. Tekmovalci se zato razdelijo na par-nepar, saj jih polovica začne z ribolovom vsak v svojem izžrebanem sektorju, druga polovica pa so njihovi sodniki v sektorju. Tekma je razdeljena na štiri ribolovne seje po uro in pol, nato sledi pol ure za premik tekmovalcev v nov sektor, pri čemer se vloge zamenjajo – tisti, ki so v prvi seji tekmovali, zdaj sodijo drugi polovici tekmovalcev, ki so v prvi seji sodili. Nato se postopek ponovi še dvakrat. Sistem jih razvršča tako, da je nemogoče, da bi se v istem sektorju srečala tekmovalec in sodnik iz iste ekipe, saj se vsak premakne za vsaj pet sektorjev nižje. Tekma tako traja kar večino dneva, vsak tekmovalec torej tekmuje v dveh četrtinah, v eni dopoldan in eni popoldan.
Pred letom 2014 še ni imel vsak tekmovalec svojega sektorja, bili so štirje skupni, vsak pa je lahko v enem sektorju dal izmeriti največ tri ribe po lastni oceni, kar je pomenilo, da je marsikater tekmovalec malce stereotipno po drugi ribi vse naslednje izpuščal brez merjenja, ker je čakal, da bo ujel eno ogromno, ki jo bo vredno izmeriti, na koncu pa je sejo zaključil z le dvema ribama. Danes se po mednarodnih pravilih izmeri prav vsako ribo najmanjše dovoljene mere ali več in takoj izpusti nazaj v reko. To pa pomeni, da v visoki in hitri reki, kot je bila letos Sava Bohinjka, tekmovalec, ki mu voda sega skoraj do pazduhe, za prav vsako ribo prebrede močan tok nazaj do brega, kjer čaka sodnik, in se nato vrne nazaj v strugo. Tudi zaradi takšnih naporov je nabor tekmovalcev danes precej pomlajen. Stroga pravila določajo tudi dolžino sektorjev, dolžino predvrvice, ki jo tekmovalec lahko uporablja, umetne muhe morajo biti brez zalusti, da ne poškodujejo rib itd. Kršitve se kaznujejo z rumenim ali celo rdečim kartonom, vse skupaj pa nadzoruje delegat Ribiške zveze Slovenije.
“Če hočem v skupnem seštevku napredovati, moram v tej rundi ujeti čim več,” pove Matjaž Tirovič iz ekipe RD Bled, aktualni državni prvak, v tretji četrtini blejske tekme oz. njegovi drugi, torej odločilni. Po tekmah v Kamniku in Mozirju je bil namreč peti v skupnem seštevku Državnega prvenstva. To je bila že njegova 104. tekma v Državnem prvenstvu, od tega 68. tekma pod mednarodnimi pravili, kot veljajo danes. V teh 68 tekmah je ujel že 823 rib. Dopoldan je ujel drugo največje število rib (14), zdaj pa je za množico nedeljskih turistov na enem redkih prodnatih bregov ob trasi priredil zanimivo predstavo in svojo drugo sejo zaključil s trinajstimi ribami.
Po seštevku dolžin rib in pripisom točk, ki jih ti centimetri prinesejo, je s skupno 27 ribami in 22,460 točkami na blejski tekmi na prvem mestu naposled res pristal Tirovič (RD Bled). Sledila sta mu ekipna kolega. Drugi je bil s 24 ribami in 19,320 točkami Luka Pesjak, tretji pa z 19 ribami in 12,380 točkami njegov brat Nejc Pesjak.
Ekipno je zmagala ekipa RD Bled pred ekipama RD Ajdovščina in RD Šempeter 1. Za ekipo RD Bled je to že 41. tekma zapored, ki so jo končali na stopničkah.
Tudi v skupnem seštevku krepko vodi ekipa RD Bled. Sledita ji ekipi RD Ajdovščina in RD Mozirje. Ekipa RD Bled že od leta 2014 nepretrgoma nosi naslov Državnega prvaka, skupaj pa jih ima že 14. Kar rekordnih enajstkrat je z njimi ekipni naslov osvojil tudi Matjaž Tirovič.
Med posamezniki v skupnem seštevku je vodstvo obdržal Rok Ledinšek iz ekipe RD Šempeter 2, Tirovič se je v skupnem seštevku zdaj povzpel na drugo mesto, tretji je Rok Šparovec (RD Bled). Luka Pesjak, ki je bil na blejski tekmi drugi, se je s skupnega šestega mesta povzpel na četrto.
Do konca prvenstva so še tri tekme – v Medvodah, Celju, ena pa je (spet po mednarodnih pravilih) na jezeru, in sicer bo v Mostu na Soči.
Besedilo in foto: Luka Dakskobler
