Gorenjske najstnice se ukvarjajo s številnimi športi, a le peščica jih je predana hokeju. Ena naših najbolj izstopajočih mladih hokejistk je zagotovo 15-letna Ajda Jošt iz Nakla, ki trenira pri Hokejskem klubu Triglav Kranj. Začela je kot igralka, zdaj pa jo na večini tekem spremljamo v vratarski vlogi.
Ajda, zagotovo te vsi sprašujejo, zato povej še nam: zakaj ravno hokej?
Pri komaj treh letih sem začela drsati in potem tudi igrati hokej. Niti ne vem, zakaj točno sem se odločila za ta šport, je pa hokej takrat že treniral moj tri leta starejši brat Matevž, ki zdaj že igra za člansko ekipo Triglava. Ampak, iskreno: sploh se ne spomnim, zakaj sem pri treh letih prvič obula drsalke.
Si trenirala še kak drug šport?
Hokej je moj prvi šport, sem pa nekaj časa trenirala tudi ritmično gimnastiko – s tem športom se je ukvarjala moja starejša sestra Katja. A ritmično gimnastiko sem hitro opustila in se osredotočila zgolj na hokej.
Si med redkimi najstnicami, ki pri Triglavu trenirajo hokej, zato večino časa igraš s fanti. Kako je biti z njimi ves čas, na treningih in ledu?
Dobro, saj se na bolj zahtevnih treningih več naučim, kot če bi denimo trenirala le z ekipo naših članic, ki imajo treninge bolj poredko. Če pa me sprašujete, kako je biti v pretežno fantovski ekipi, na to vprašanje sploh nimam odgovora – toliko časa že treniramo skupaj, da nam je to že postalo povsem navadno in se mi zdi družba moje, večinoma fantovske ekipe že nekaj čisto vsakdanjega.
V osnovni šoli si bila vsa leta odlična, septembra boš vstopila v športni razred Gimnazije Franceta Prešerna. Kako si do zdaj usklajevala šport in šolo, kako bo to v prihodnosti?
Zdaj mi je bilo dokaj lahko, saj učenje ni bilo preveč zahtevno, se pa zavedam, da se bo treba v srednji šoli veliko bolj potruditi. Ampak mislim, da bo šlo, saj bom imela bolj urejen urnik – po šoli bo trening, nato bo čas za učenje, če bo kaj časa ostalo, pa sledi sprostitev in druženje s prijatelji.
Si kdaj razmišljala, da bi nehala trenirati?
So trenutki, kot ti ne gre, kot bi si želel. In takrat morda nisi tako navdušen nad treningi. Ampak to traja le kratek čas, morda nekaj dni, potem pa se vse spet postavi na svoje mesto, in si niti ne moreš več predstavljati, kakšno bi bilo tvoje življenje brez športa oziroma brez hokeja.
Tvoja športna pot je specifična, saj si bila sprva igralka, zdaj pa te na tekmah vedno pogosteje videvamo v vlogi vratarke. Zakaj si se odločila za ta korak?
Nekako ves čas sem bila razpeta med vlogo igralke in vratarke, oboje mi je bilo super in v obeh vlogah sem uživala. A mislim, da se v vratarski vlogi lahko boljše odrežem in da lahko z igro na tej poziciji naredim več za ekipo. V novi sezoni bom verjetno še kakšno tekmo igralka v ekipi članic Triglava, bom pa večino tekem branila za kadetsko ekipo našega kluba.
Nam zaupaš tvoj športni cilj?
Čim dalj časa bi rada igrala s fanti in jim bila kos, kajti vem, da to zame pomeni napredovanje. Če me sprašujete, v kateri ekipi bi nekoč rada igrala, pa malo razmišljam o študiju in igranju hokeja v tujini. Zdi se mi, da je podobno hokejsko pot prehodila že naša odlična vratarka Pia Dukarič, ki je kariero končala ravno letos.
V Hokejskem klubu Triglav Kranj je še ena obetavna mlada igralka, tvoja sovrstnica Maša Ankele. Kako je igrati takrat, ko sta obe v isti ekipi?
To mi je vedno najboljše, saj vem, da se nanjo lahko zanesem. Je zabavna in nasploh super. Je tudi moja dobra prijateljica, zato se res veselim, da bova prihodnje šolsko leto sošolki v športnem razredu Gimnazije Franceta Prešerna.
Še zadnje vprašanje – kaj je zate hokej?
Hokej je šport, ki te pripravi na življenje. Hokejisti imamo v sebi ekipni duh in disciplino, oboje pa je tisto, kar mi bo v življenju še kako prav prišlo.
Avtorica članka: Taja Nachbar
